Ni podnebnih izrednih razmer

To nujno sporočilo je pripravila globalna mreža 1400 znanstvenikov in strokovnjakov. Podnebna znanost bi morala biti manj politična, medtem ko bi podnebne politike morale biti bolj znanstvene. Znanstveniki bi morali odkrito obravnavati negotovosti in pretiravanja v svojih napovedih globalnega ogrevanja, medtem ko bi morali politiki nepristransko upoštevati dejanske stroške in namišljene koristi svojih političnih ukrepov.

Ogrevanje povzročajo tako naravni kot antropogeni dejavniki

Geološki arhiv razkriva, da se je podnebje na Zemlji s hladnimi in toplimi obdobji spreminjalo odkar planet obstaja. Mala ledena doba se je končala šele leta 1850. Zato ne preseneča, da smo zdaj v obdobju ogrevanja.

Ogrevanje je veliko počasnejše od napovedi

Svet se je ogrel bistveno manj, kot je napovedal IPCC na podlagi modeliranih antropogenih vplivov. Vrzel med izmerjenimi podatki in rezultati modelov nam pravi, da smo še daleč od razumevanja podnebnih sprememb.

Podnebna politika sloni na neustreznih modelih

Podnebni modeli imajo številne pomanjkljivosti in niso niti približno verodostojni kot orodja globalne politike. Napihujejo učinek tako imenovanih toplogrednih plinov, kot je CO2. Hkrati pa ignorirajo  dejstvo, da je obogatitev ozračja s CO2 koristna.

CO2 je rastlinska hrana, osnova vsega življenja na Zemlji

CO2 ni onesnaževalec. Je ključnega pomena za vse življenje na Zemlji. Fotosinteza je blagoslov. Več CO2 koristi naravi in ozeleni Zemljo: dodaten CO2 v zraku je spodbudil rast svetovne rastlinske biomase. Koristen je tudi za kmetijstvo, saj povečuje donos poljščin po vsem svetu.

Globalno segrevanje ni povečalo naravnih nesreč

Ni nobenih statističnih dokazov, da bi globalno ogrevanje povečevalo pogostost in intenzivnost orkanov, poplav, suš in podobnih naravnih nesreč ali jih celo povzročalo. Obstajajo pa številni dokazi, da so ukrepi za zmanjšanje CO2 tako škodljivi, kot dragi.

Podnebna politika mora spoštovati znanstveno in gospodarsko realnost

Podnebnih izrednih razmer ni. Zato ni razloga za paniko in preplah. Odločno nasprotujemo škodljivi in ​​nerealni politiki popolnega razogljičenja družbe, predlagani za leto 2050. Če se bodo pojavili boljši pristopi, in zagotovo se bodo, imamo dovolj časa za razmislek in ponovno prilagoditev. Cilj globalne politike bi moral biti „blaginja za vse“ z zagotavljanjem zanesljive in cenovno dostopne energije v vsakem trenutku. V uspešni družbi so moški in ženske visoko izobraženi, rodnost je nizka in ljudje skrbijo za svoje okolje.

Podpisniki

1. Borut Bohanec, Emeritus Professor of Biotechnology, active to explain major missinterpretations of scientific discoveries
2. Rafael Mihalič, Professor of Electrical Engineering, University of Ljubljana